ZANIMIVOSTI
SOCIALNA OMREŽJA
V letošnjem letu je napovedan upad rasti socialnih mrež, saj se po statistikah CyberSource ljudje čedalje bolj zavedajo izpostavljenosti in nevarnosti, ki jim grozi znotraj omrežja. V lanskem letu je močno naraslo število kaznivih dejanj, ki so posredno povezana z pridobivanjem informacij o žrtvah preko socialnih omrežij. V največjem številu primerov gre za pridobivanje informacij o tem kje bo kdo ali kje kdo je v določenem času, kakšne povezave ima, s kom prijateljuje, kje so morebitne poslovne povezave, kakšne so njegove življenske navade, ...
IDENTITETA NI VEČ NEZNANKA
Po analizah CyberSource se nevarnosti zlorabe identitete ponudnika spletne strani (lažno predstavljanje na spletni strani) zaveda že 85% obiskovalcev spletnih strani v Angliji. Teh 85% obiskovalcev tudi išče zanesljivo potrditev identitete lastnika spletne strani.
ZAKONODAJA
Zakon o varovanju potrošnikov v 2.členu zakona navaja, da se mora ponudnik spletne strani obiskovalcu spletne strani identificirati na nedvoumen način. Spletno domeno lahko brez identifikacije kupi kdorkoli in ko postane lastnik domene lahko na spletno stran napiše karkoli. Če ponudnik spletne strani uporablja samo domeno (kjer se pri nakupu ni potrebno identificirati) in poljuben opis identitete na spletni strani, potem potrošnik (obiskovalec spletne strani) po obstoječem zakonu ni varovan v skladu z zakonom. Posledice so lahko za obiskovalca spletne strani kot tudi ponudnika spletne strani zelo neprijetne, saj se v primeru, da je uporabnik na ta način zaveden ali ogoljufan, odgovornost za škodo prenaša na ponudnika "originalne" spletne strani, ker le ta ni zagotovil nedvoumne identifikacije.
SODNA PRAKSA IZ ZDA
Kljub temu, da ZDA nimajo zakonodaje, ki bi področje idenitete spletnih strani eksplicitno urejala, kot so to zakonsko uredile članice EU, se v ZDA iz sodne prakse kaže, da bo najverjetneje tudi v ZDA tovrsten zakon v kratkem pripravljen. Dogaja se namreč, da po tožbah uporabnikov (tako ali drugače ogoljufanih) ne pridejo do storilcev dejanj ponarejanja identitete (phishing in copycat spletnih strani), vendar so lastniki originalnih spletišč odgovorni za kupce, ki so kupovali v dobri veri in so s tem, ker niso zagotovili možnosti preverjanja identitete svojih spletišč omogočili storilcem izvršitev goljufije, kar pomeni, da so direktni sokrivci za dejanje. Ker pa je v konkretnih primerih največkrat tako, da storilcev ni mogoče odkriti, vsa teža odškodnine pade na sostorilca, ki je matično podjetje, ki jim je bila identiteta ukradena. Škodni zahtevki se množijo in večajo.
PREGON OGLAŠEVANJA NA TUJE BLAGOVNE ZNAMKE
V Nemčiji tečel sodni proces proti lokalnemu providerju iskanja, ki je omogočal zakup ključnih besed svoje konkurence. Kot bi recimo družba Mercedes Ag na iskalniku Google zakupila ključno besedo BMW ali obratno. Gre za dejanje nelojalne konkurence, saj je obiskovalec iskalnika z vpisom "BMW" točno vedel koga išče in kaj. Ponujanje zadetkov ključe besede Mercedes na iskalni niz BMW je dejanje nelojalne konkurence. Na ta način plačani ponujeni zadetki izkoriščajo že uveljavljeno blagovno znamko za svoje oglaševanje produktov in storitev. Stranka, ki je storitev po ceniku naročila in plačala za dejanje nelojalne konkurence ni odgovorna, pač pa je odgovoren iskalnik, ki tovrstno storitev prodaja.
SPAM, PHISHING
Kljub vse močnejšim antispam filtrom in vse močnejši povezanosti data centrov pri preganjanju neželjene pošte in se ta pojav širi z veliko naglico. Še hitrejšo rast od tega pa beleži "phishing", kjer je rast od leta 2004 do danes kar 1200 kratna. V zadnjih dveh letih je bilo v vsakem letu storjenih kar 12x več phishing in copycat napadov.